sreda, 15. februar 2017

Ponovno javljanje - s torto

Ojooooooj, to je pa zdaj že kar zločinsko, kako zanemarjam ta svoj blog!!! To ni za nikamor, zato zdaj zares obljubljam - vem, da sem že nekajkrat, a tokrat se bom potrudila, da bo za spremembo držalo - da bom pisala vsaj enkrat na teden. Resno! Vidim, da število ogledov kljub moji neaktivnosti še kar narašča, kar pomeni, da vas očitno zanima, kar pišem. In zato moram tokrat RES držati besedo.
Bo pa ena spremembica ... ne bom več pisala samo o hrani. Sladostrastje se konec koncev lahko nanaša še na marsikaj drugega, ne le na hrano, mar ne? ;) Poleg tega hrana ni nekaj, kar bi me v življenju najbolj zanimalo. Saj me, a če bi naredila nekakšno lestvico najpomembnejših stvari v svojem življenju, bi hrano uvrstila na kakšno tretje, četrto mesto. Pred malo več kot tremi leti sem se sicer res nameravala podati na samostojno podjetniško pot in se resno ukvarjati s hrano, natančneje z veganskimi in presnimi sladicami. A več stvari je prišlo vmes in zadeva je padla v vodo. Medtem sem tudi ugotovila, da me to področje ne zanima tako zelo, da bi si želela to početi - in trdo delati, vsaj na začetku - cele dneve in temu posvetiti res ves svoj čas in energijo. Stvari so se v zadnjih letih torej pošteno spremenile. Če bi zdaj sestavila lestvico najpomembnejših stvari v mojem življenju, bi se na prvem mestu znašla moja fanta, jasno :). Na drugem je absolutno književnost, literatura, jezik, pisanje in vse, kar je tako ali drugače povezano s tem. Tu nekje pride na vrsto ljubezen do narave. No, in tu nekje se znajde tudi hrana - zdrava hrana, seveda. To sicer ne pomeni, da nikoli ne pojem ničesar nezdravega, daleč od tega, tako popolna (žal) še nisem, ne morem pa reči, da gojim ljubezen do nezdrave hrane. Do zdrave pa vsekakor.
Tokrat moram poročati še o svoji zadnji rojstnodnevni torti, ki sem jo skuhala - ja, skuhala, ne spekla - za drugi rojstni dan svojega sinka. Uspela je super, le še nekaj manjših izboljšav imam v mislih, te pa bom izpeljala naslednji teden, ko bom naredila spet enako torto - tokrat za moj rojstni dan :).
Govorim seveda o torti iz prosene kaše, ki sem jo takrat, pred davnimi leti (!?) poimenovala "Tortica prosene sanje s čokolado". Tole spodaj je čokoladna izvedba, za katero sem ugotovila, da mi uspe najbolje.








No ... zdaj pa da vidimo, koliko zvestih bralcev še imam ... Če bi radi izvedeli recept za to slastno, nasitno in resnično hranljivo torto (ki se jo lahko je namesto samostojnega obroka), mi to napišite v komentar! Samo tako bom vedela, da se ga resnično splača izdati ;).